Veliki mesec

Konec meseca se bliža in z njim krščanski praznik – Velika noč – z obarvanim vikendom in dela prostim ponedeljkom. Zame se je marec začel s super obiskano objavo o žajbljevih lizikah, rumenim zabojčkom in novo tablico. A lepo po vrsti!

Spomini na veliko soboto v Plavah

Ko sem še živel v Plavah (kjer imajo zdaj svoje mesto Zeliščne sobe), sem kar nekaj let zapored (včasih s tatom, včasih pa tudi sam) kakšen mesec pred Veliko nočjo odšel v gozd (skoraj vedno v Paljevo) in tam na drevesu poiskal lesno gobo. Ali drevesno gobo, kot vam je ljubše. Ni smela biti preveč nagnita ampak lepa, čvrsta.

Včasih se je pojavila visoko na drevesu, do kamor sem (okorno) splezal ali jo s pomočjo kakšne veje sklatil na tla, lahko pa se je zgodilo, da sem jo našel na že podrtem, delno strohnelem deblu. Tako kot danes.

Lesna goba
Lesna goba z zaraslo posušeno vejico!

Lesno gobo je bilo nato treba prevrtati, iz približno 2 metrov dolge, gole žice pa sem naredil nekakšno držalo. Nato sem gobo obesil na suh in zračen prostor, kjer je počakala do velike sobote.

Mežnar je na sobotno jutro pred cerkvijo v Plavah naložil in zakuril ogenj. Duhovnik je med obredom ogenj blagoslovil in nekaj žerjavice odnesel v cerkev, kjer je prižgal kadilo. Fantje, ki smo takrat hodili k verouku, smo “gobe” dali v za to pripravljeno ognjišče na prostem, še polno tleče žerjavice. Takoj po končanem obredu smo prijeli vsak za svojo gobo in stekli vsak proti svojemu domu. V domove smo na ta način prinesli blagoslovljen ogenj.

Med potjo je bilo sila zabavno “vrteti” gobo, vendar si moral biti pri tem previden. Goba ni smela goreti, niti ni smela ugasniti. Če je počasi tlela, je oddajala nežen dim in delovala kot nekakšno kadilo. Bistvo pa je bil prenos “žegnanega” ognja.

Vendar se nismo ustavili samo doma. Dokler je goba tlela in na mojem koncu vasi ni bilo nobenega drugega vrstnika, sem lahko prvi potrkal pri sosedih, prijateljih, vseh, ki si jih poznal ali srečal, bežno ali le mimogrede.

Goba ni smela goreti, niti ni smela ugasniti.

Gobo sem prinesel tik do oziroma nad ognjišča. Navadno so to bili stari “špargeti”, kot smo jim rekli doma, ponekod sem videl velika ognjišča, zgodilo pa se je tudi, da sem gobo preprosto otresel v kurišče kakšne nove in (za tise čase) moderne peči na kurilno olje.

Goba je pozno popoldne končala v vrtu ali v domači peči in tam dočakala svojo upepelitev.

Tako je zame nekoč izgledala sobota pred Veliko nočjo v Plavah.

Jajca smo doma barvali s pomočjo čebulnih olupkov, nanje smo lepili otrobe, nalepke itd. Šicanja pirhov se spomnim iz obiska prijateljev v Kanalu, vendar le medlo. Premajhen sem bil.


Veliko običajev, veliko vprašajev

Običaji se seveda spreminjajo in prilagajajo, rojevajo se novi, nekateri izginejo. Tako kot bršljan, ki prerašča drevo.

IMG_4486.JPG

Po starem naj bi namreč vsaka družina poslala nekoga “po ogenj”, ki bi bil namenjen prižganju samo njihovega družinskega ognjišča, na katerem so skuhali kosilo in do večera skrbeli in nanj nalagali polena, da le ni ugasnil.

Tako je bilo nekoč.

Ta mesec je v moj poštni nabiralnik priromalo Veliko število reklam, v katerih lahko vidim zajce in jajca, vseh velikosti in oblik, vseh okusov in arom. Meseca še ni konec in verjamem, da jih bo poštar (pa saj mu ne zamerim) prinesel še kaj. Najbrž je cilj zanetiti iskro, vzpodbuditi nakup. Tako, da bo kakšno jajce (pobarvano ali čokoladno) gotovo delalo družbo kakšnemu (lahko tudi plišastemu) zajcu pri nas doma …

A kako sta zajec in jajce povezana z Veliko nočjo, če naj bi Jezus Kristus tretji dan po svoji smrti vstal od mrtvih?

Velikonočni zajci in izvor njihovega jajca

Na tej strani sem med drugim prebral tudi nekaj zanimivih slovenskih običajev, vraž in njihovih izvorov, ki naj bi v preteklosti imeli Veliko vlogo na Slovenskem. Izpostavil bom samo tiste največje 😉

Zakaj sploh barvamo in krasimo jajca za Veliko noč?

Rdeče pobarvana jajca naj bi simbolizirala nov začetek oziroma novo življenje, v krščanstvu pa ponazarjajo kristusovo kri, po nekaterih virih tudi kaplje krvi.

Beseda “pirh” pa naj bi po nekaterih podatkih bila sorodna madžarskemu izrazu “piros”. Vtipkaj v Google Prevajalnik za odgovor!

“Praznik rdečega jajca”! Tako nekateri imenujejo perzijski novoletni praznik, ki je od 2010 na Unescovem seznamu nematerialne kulturne dediščine. V sedanjem Iranu ga praznujejo na pomladno enakonočje, ki bo letos teden dni pred Veliko nočjo, 20.3.2016 ob 4.30 zjutraj!

Sprva so se jajca barvala z naravnimi barvili, npr.

  • za temnorumeno ali rjavkastordeče odtenke so uporabili čebulni olupek,
  • za rumeno so ponekod uporabljali žefran,
  • da pa so jajca pobarvali na črno so jih kuhali z hrastovim lubjem – to moram poskusiti!

Tehnike okraševanja so se tudi razlikovale – nekateri so jajca “izpihali”, drugi so pri krašenju uporabljali vosek, olje, sveže dele rastlin in podobno.

Meni najbližja, že 11. po vrsti, razstava pirhov bo na Sveti Gori med 19. marcem in 3. aprilom 2016! Na lep dan znata biti sprehod in ogled razstave del prijetnega izleta.

Zakaj trgovine ponujajo (in prodajo) veliko velikonočnih zajcev in jajc?

V poganskem germanskem svetu je zajec veljal za simbol žrtvene živali boginje Eastre (nekateri pišejo o Oastri, spominja pa tudi na angleško “Easter” ali nemško “Oster”. Po nekaterih podatkih naj bi cerkev poganske običaje uporabila oziroma posvojila za “približanje” vere ljudem. Kako lep način “medkulturnega združevanja”!

Podobno kot je cerkev nekoč, tudi trgovski centri ponujajo ljudem tisto, kar si ti želijo in “poznajo”. Nekoč so zadostovali pobarvani pirhi, pletenice in doma pečeni “menihi”. Pa kuhan pršut, hren in gobanca/potica …

Jutri bodo v celofan ovita čokoladna jajca – tista, tista tadobra od Kinderja! – nujen dodatek v nakupovalnem vozičku večine kupcev. Zakaj? Ker je to že (skoraj) običaj, čeprav čokolada v originalni spomladanski simboliki jajca praktično ni niti omenjena. Je pa tako dobra!

Ne, trgovcev ne zanima simbolika, zanima jih prodaja. Zakaj bi ponujali samo čokoladna jajca, če lahko tudi čokoladnega zajca? Asociacija otrok na Veliko noč so navadno počitnice, (velika čokoladna) jajca in zajci …. darila torej! Kdo ima sploh še čas barvati jajca, če jih lahko že kupiš pobarvana?

Kdaj velikonočni zajčki nosijo pirhe in kam jih ponavadi skrijejo?

Velikonočni zajček naj bi na domačem vrtu skril pirhe med rože, grme ali pod drevesa in to na velikonočni ponedeljek. Otroci (in tisti malo starejši) tako v odkrivanju velikonočnih čokoladnih jajc in zajcev, pirhov ali remenic (kot jim pravijo v Prekmurju) uživajo in se zabavajo.

Nekateri mislijo, da je tradicija velikonočnega jajca prišla iz Amerike, vendar je običaj k nam prineslo s severa. Iz domače Velike Evrope! In to že veliko let nazaj!

Čeprav ne razumem, si predstavljam, da je hec lahko tudi v tem, da velikonočni zajček kdaj pa kdaj skrije v grm poleg jajca tudi čokoladnega zajca!?

Bistroumni nesmisel (letos) v Velikem mesecu pred Malim travnom!


Nenačrtovana velikonočna dekoracija

Moja tamala je nekaj dni nazaj (nevede) začela pripravljati prav posebno dekoracijo. Sredi blagega sneženja je ona pogumno barvala lesen zabojček zunaj na pokriti terasi. Oblečena kot kakšen hokejist (varovanje pred mrazom hitro kapljajočo barvo) je s čopičem v ročici neizmerno uživala.

IMG_20160307_172940.jpg

Da bomo ta zabojček doma združili s temo tega Velikega meseca, ga bo dodatno okrasila s pomočjo doma narejenih krompirjevih štampiljk jajčaste oblike – in to rdeče barve!

Zabojček bomo napolnili z vsem tradicionalnim. Notri bo dobila svoje mesto lesna goba, pa malo mahu in strohnela veja z zanimivim lišajem za simulacijo narave, pa nekaj kuhanih jajc. Nepobarvanih!

Rumeni zabojček

Samo za primer Velikega dežja na velikonočni ponedeljek!

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s