Motorizirani sejalnik zemlje / The Fine Soil Machine

Domači sejalnik za zemljo.

Kaj imata skupnega karjola in lesen zaboj? To sta dva izmed najbolje prodajanih lesenih izdelkov na spletni strani Lajsta.si.

Lesena karjola na lajsta.si
Lesena karjola na!

Tisto navadno, torej kovinsko delovno karjolo (ali samokolnico) in plastičen zabojček z majhnimi režami pa sem do nedavnega sam uporabljal za sejanje zemlje. Pred tem pa še mrežo na kovinskem okvirju …. Sedaj si sosed pomaga z njo.

Sejanje zemlje s plastičnim zabojčkom.
Sejanje na roke z dvema karjolama in plastičnim zabojčkom.

Postopek je milo rečeno zamuden. Zemljo se z lopato da v zabojček v karjoli, potem se zabojček stresa, da pade ven večina drobnega materiala, grušč ali ostanek v zaboju pa roma v drugo karjolo ali direktno na drugi kup.

Z mrežo nameščeno na kovinskem ali lesenem ogrodju gre mogoče malenkost hitreje, vendar je potrebno trojno lopatanje. Najprej na mrežo, nato drugo, da spravimo fino presejan material in zadnje, da odpeljemo stran grobega. Grobi material se pri tem naslanja na mrežo, ki, če ni zelo močna, rada poči.

Do nedavnega sem zgoraj napisal zato, ker sem cca 2 meseca nazaj (na Youtubu pod iskanje vpiši “soil trommel”) prišel do zanimivih videov in te strani. Po detajlnem ogledu, večkratnem pregledu videoposnetkov in preiskavi domače kleti, sem idejo, da bi si tudi sam lahko sestavil tako zadevo za sejanje zemlje, tudi uresničil. Strojno je zares hitreje kot na roke.

Rodovitna zemlja ni poceni. Treba jo je naročiti in plačati. Približno 10m3 (ali po domače 1 kamjon) naj bi stalo cca 200€, vsaj tu na Primorskem, skupaj s prevozom seveda. Ah, ti stroški. Vendar, sem kasneje razmišljal, za travnate površine okrog hiše ne potrebujem super rodovitno zemljo, ampak le takšno, da jo bom lahko lažje zravnal in z naklonom poskrbel, da bo voda lažje odtekala stran od hiše.

Da pa to lahko storiš, je treba zemljo presejat, oziroma, kot rečejo nekateri, treba je ločit zrna od plevela. Sliši se sila preprosto in hitro.

Ker sem pri zasipu okoli hiše uporabil vse napore, da sem dobil potrebni material, sem med drugim dobil tudi nekaj kiperjev zemlje, vendar različne. Nekaj jih je bilo bolj peščenih, drugi so bili kamniti (nekateri celo skaloviti) preostali pa glineni in/ali zemljeni. Med zidavo hiše smo material vsipali bolj na oko – malo tu, malo tam; nekaj tja, kjer zdaj moti in večino tja, kjer mora biti.

A ko se enkrat zidava zaključi, pride na vrsto urejanje okolice. Lesena hiška s toboganom in gugalnico že stoji, del betonskega zidu na meji s sosedom prav tako, a večina ostalih površin niti približno (še) ni travnata ampak bolj kamnito-plevelasta.

Zato je bila odločitev o »časovnem stroju« za zemljo modra odločitev. To vidim zdaj, po cca 3 kubičnih metrih presjane zemlje, ki so navrgli skoraj polovico uporabnega materiala in to v slabem tednu in približno osmih delovnih urah stroja.

Sejalnik zemlje / The Earth Machine

Domači sejalnik za zemljo.
Motorizirani sejalnik za zemljo iz domače delavnice!

Sestava stroja temelji na bobnu, katerega tvorijo 3 okvirji od navadnega kolesa. Steno bobna tvori pocinkana mreža, motor od pralnega stroja pa boben vrti. Z nagnjenim “sejalnikom” tako prisilimo v boben zlopatano zemljo (približno 3 lopate naenkrat), da se drobni del med vrtenjem preseje skozi mrežo, večji deli pa popadajo direktno v karjolo. Grob material lahko damo spodaj (pod fino presejano) ali pa, v mojem primeru, v katero izmed še nenasutih lukenj.

Boben

Osrednji del “sejalnega bobna” (to je sredinski obroč kolesa) služi kot glavna jermenica, preko katere je jermen speljan na jermenico od motorja in služi prenosu obratov iz motorja na boben. Tako sem se izognil izdelavi večjega škripčevja in naredil prenos direkten.

Boben od blizu.
Prekriti del mreže pritrjen s pocinkano žico.

Na notranji strani 26 inčnega obroča (tam, kjer so pri kolesu navadno špice) je pocinkana mreža s kvadratki 1×1 cm na obroč pritrjena s pomočjo vezic in žice. Proces izdelave bobna je bil najbolj časotraten, saj sem mrežo prekrival na približno desetih centimetrih, spajal pa sem jo na vsakem drugem stiku kvadratka. Pri pritrjevanju skrajnih dveh kolesnih obročev sem uporabil navadno pocinkano žico, pri osrednjem obroču pa vezice (da se jermen v nobenem primeru ne bi poškodoval).

Kako pritrdimo boben na obroč?
Skrajna dva kolesna obroča sta na sejalni boben pritrjena s pocinkano žico.

Čez osrednje kolo sem nato dodal obojestranski lepilni trak in čez napel malce manjšo zračnico (da bo imel jermen več trenja). Ventila od zračnice nisem odrezal ampak sem ga samo pritrdil na mrežo, tako da ne bo motil jermena pri vrtenju.

Bližnji posnetek sredine bobna.
Čez obroč sem najprej dal obojestranski lepilni trak in nato manjšo zračnico (ventil sem pripel kar na boben). Zadnji je na vrsto prišel jermen.

Motor

Motor je “doniral” odslužen pralni stroj, ki je služil le še nabiranju prahu ali kot prepotrebna polica za likalnik v domači pralnici. Vsekakor eden izmed najbolj neuporab(lje)nih strojev v hiši.

Ciljno število obratov je bilo med 20 in 30-imi obrati na minuto. To se je odlično poklapalo s pralnim strojem, kjer se osovina vrti s približno 400 obrati na minuto in 26 inčnim obročem kolesa. Malce težav sem imel pri iskanju jermena, a sem ga nato le dobil v italijanski trgovini, le skok čez mejo.

Na SloTech-ovem forumu sem našel vse potrebne sheme za vezavo pralnega stroja na nižje obrate (beri ne na centrifugo), saj sem se bal, da bi več obratov boben oziroma jermen raztrgalo ali uničilo. Tako izgleda “srce” sejalnika.

Ker sem predvideval, da bo “sejalnik” kdaj pa kdaj ostal tudi na prostem in bi tako motor bil izpostavljen dežju, sem motor vgradil v manjšo plastično omarico, ki je med gradnjo služila vtičnicam na gradbišču. S pomočjo manjših desk sem motor najprej vpel na dno plastične škatle, vse skupaj pa pritrdil na lesen okvir sejalnika.

Kako pritrditi motor od pralnega stroja na sejalnik?
Pritrditev motorja pralnega stroja s pomočjo desk znotraj odslužene gradbene omarice. Jermen poteka skozi odprtino na spodnji strani omarice na sredinski obroč bobna.

Pri tem sem upošteval, da se bo jermen s časom “nategnil”, zato sem za pritrditev škatle uporabil malce daljše (cca 15 cm dolge) navojne palice, ki omogočajo dviganje celotne škatle in s tem posledično napenjanje jermena, pritrjenega na boben.

Električni kabel sem nato speljal iz omarice preko okvirja, tako da me med sejanjem zemlje ne bi preveč motil.

Zaščita pred dežjem.
Motor je v omarici zaščiten pred dežjem, med sejanjem pa pokrov odprem, da se motor ne pregreva. Navojne palice, s katerimi je  škatla z motorjem pritrjena na sejalnik služijo za “nategovanje” jermena!

Okvir

Za okvir sem uporabil lesene morale ali tramiče dimenzij 5×8 cm. Mogoče bi lahko uporabil tudi manjše dimenzije, vendar sem ogrodje naredil raje bolj močno, kot premalo. Vse dimenzije so na voljo v skici narejeni z Google SketchUp-om, na spodnji sliki.

Mere sejalnika.
Dimenzije mojega lesenega okvirja za sejalni stroj.

Ker se mora boben vrteti, sem skrajna dva obroča kolesnih okvirjev namestil na manjša, v Merkurju kupljena plastična kolesca na pocinkanem ogrodju. Kolesca so taka, da lepo sedejo v utore, kjer ima sicer svoje mesto zračnica. Tata je sicer navijal za ležaje, vendar bi se po mojem mnenju ti prej zamazali s prahom oziroma zemljo. Ker les dela “po svoje” (beri, morali niso vedno čisto ravni), sem moral katera kolesca malenkost podložiti.

Kolesce, ki drži boben fiksiran v lesen okvir.
Malenkost podloženo kolesce. 8 kolesc skrbi, da je boben “fiksiran” v okvir stroja in ga lahko motor pralnega stroja nemoteno obrača.

Podstavek na kolesih – da ali ne?

Ker je “sejalnik” postal kar težak, sem razmišljal, da bi mu naredil tudi podstavek na kolesih, ki bi služil za njegovo premikanje. Ogled gradbenih trgovin v bližini je sicer ponudil nekaj vrst koles, vendar kar dragih, tako da sem se odločil za testno sejanje brez podstavka.

S pomočjo dveh “koz” in dveh prečno postavljenih tramov (spet ostanek od gradnje), sem naredil “zasilni” podstavek, na katerem sem stroj s pomočjo na eni strani podložene deske nagnil. In nato prižgal.

IMG_4570
Ko zemljo vržemo v boben, se ta v njem vrti. Drobni material pade skozi mrežo (tukaj sem ga že umaknil), nepotreben/predebel material pa konča v samokolnici. Nič dodatnega lopatanja torej 😉

 

Dobra stran “zasilnega” podstavka je v tem, da lahko stroj (če imamo razpotegnjen kup zemlje) po dvojici tramov premikamo levo-desno. Če je stroj preblizu kozi, bo kozo zelo hitro zasul s presejano zemljo. Ker bi bil premični podstavek narejen po enakih dimenzijah kot okvir sejalnika, bi torej med presajanjem zemlje postal “nepremičen”, zato sem idejo o njegovi izdelavi opustil, zemljo pa veselo sejal naprej.

Obratovanje sejalnika

Vsi vemo, kako dela pralni stroj. Voda se v boben napolni, nato stroj enkrat obrne, se ustavi, spet obrne, nato malce več časa obrača … in postopek se ponovi.

To je vsekakor treba upoštevati pri sejanju zemlje. Po približno 20 minutah sejanja, sem moral stroj ugasniti vsaj za pol ure, sicer bi se pregrel. Prav tako je potrebno paziti, da so v bobnu naenkrat lahko samo 2-3 lopate. Sčasoma dobiš občutek kako nalagati zemljo, saj med nalaganjem določen del neželenega materiala že konča v karjoli. Če pa se stroj med obratovanjem vseeno ustavi, se to zgodi zaradi preveč materiala v bobnu. V tem primeru mu z ročnim potiskom bobna pomagamo, da se motor spet zavrti.


Torej, če imaš star, odslužen pralni stroj in velik kuuup zemlje, je zgoraj opisana ideja mogoče kot nalašč zate. Če poznaš koga, ki mu zemeljska dela vzamejo preveč časa, deli objavo naprej.

Stroj ni vsemogočen. Rad ima suho zemljo in brezvetrje!

Za sejanje zemlje na ta način morata biti izpolnjena vsaj še dva pogoja. Prvi in najpomembnejši je suha zemlja iz katere so odstranjene večje skale (do velikosti pesti). Mokra zemlja se rada pride na boben, poleg tega pa je težja in se motor veliko bolj “muči” kot sicer.

Drugi “pogoj” pa je nevetroven dan.

Rahla sapica deluje osvežilno, če pa je prisotna burja, bodo skozi mrežo navadno padli samo težji delci (beri majhno kamenje), zemljo pa bo severnik odpeljal s seboj. Ne bo je odpeljal veliko, vendar … bolje, da kar je presejano konča na kupu, ane?

Pa nasvidenje, do naslednjega “meglenega” dne …

 

Advertisements

4 thoughts on “Motorizirani sejalnik zemlje / The Fine Soil Machine

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s