Psom vstop prepovedan … a humorju že ne!

Nikoli nisem imel psa v lasti (le na krajših počitnicah, to priznam), poznam pa veliko ljudi, ki ga ima. In navadno gre kuža z njimi povsod. Danes ne bom polemiziral ali pes sodi v restavracijo ali ne; načeloma sem mnenja, da je dobro hrano za ljudi in hrano za živali ločiti. Vendar ….

Prav tako kot so vsakodnevnim potrebam po nakupih nekoč zadostovale dobro založene vaške trgovinice in prodajalne, so diskonti in supermarketi odšli še dlje … Naenkrat lahko v voziček poleg šunke za pico, zobne paste in lesenega valjarja dodaš še zimske gume, LED sijalke in motorno olje, morda pa se najde prostor še za pralni stroj, če si starega slučajno že predelal. Seveda lahko nakup po novem opraviš tudi s psom …. nekje, ne pa povsod!

Časi so se spremenili … Ljudje pa tudi.

Humor pa hvalabogu ostaja!


Lastniki psov kdaj skupaj s svojimi štirinožci nehote ali nevede (ali pa ravno zato) zavijejo v restavracije, tudi tiste, kjer je psom vstop prepovedan. Kakšno naključje. Morda zato, ker ne vidijo 1 dm2 velikega okroglega znaka s prečrtanim kužkom, morda zato, da povprašajo če lahko vseeno vstopijo, morda pa samo zato, ker so, preprosto lačni.

Prigoda izpred cca enega meseca bi spadala v rang tistih obiskovalcev, ki so po mojem mnenju znak videli, ga ignorirali in … vstopili!

Celotna situacija je potekala z mojo leseno, a vljudno italijanščino in priletno gospo z otoka severozahodno od nas z občutnim angleškim naglasom vendar presenetljivo dobrim poznavanjem italijanskega jezika.

»Dober dan!«

»Hello! Buongiorno!«

»Gospa, opravičujem se, vendar psi v restavracijo ne smejo!« rečem z nasmehom in pokažem na kužka, res majhnega. A pravila so za vse enaka!

»Saj bom samo nekaj spila, tu zunaj, na terasi!«

»Gospa, žal, tudi na terasi je psom vstop prepovedan. Če želite, ga lahko privežete na ograjo, usedete pa se za to mizo tukaj.« Ograja je cca 3m oddaljena od proste mize in omogoča direkten pregled in dostop do kužka.

To ji rečem, ona pa:

»Kako prosim? Zakaj ne moreva biti s kužkom na terasi? Saj je tako majhen, pa zunaj bova …«

Res je bil lep dan!

»Žal gospa! Tale miza je najbližja parkirišču, pse pa ostali gostje navadno privežejo!«

»To ni pes, to je … moj angelček!«

Pogledal sem jo debelo, nato pa sva se oba nasmejala, saj je le razumela – in tudi jaz sem razumel. Povedal sem ji, kje v bližini so še ostale gostilne in restavracije, nato pa sta odšla. Ona in kuža!

Takšen pristen, italijansko-britanski humor me je spomnil na Mr. Beana in njegove »fore«! Nikoli ne pozabi, da je smeh pol zdravja 😉


Aja, pa ne pozabi tudi, da se ti jutri splača priti v Goriška Brda na prireditev Brda in Vino, že tretjo zapored. Poleg tega, da si lahko tukaj ogledaš in rezerviraš svojo sobico, te bo pričakalo še veliko kulinaričnih doživetij.

Vljudno vabljen torej v Šmartno v Goriška Brda na nepozabno kulinarično doživetje!

P.S. Če te zamika kaj drugačnega, recimo kakšna tura z domačinom, pa si oglej sestrino stran www.slocally.com.

Advertisements