Jesenske vetrnice iz domače “delavnice”

Jesen je prišla, ali kot bi moja tamala rekla: »Tati, prišla je tetka jesen!«

Res je. Vendar, vsaj tukaj na primorskem, je jesen (in zima) večkrat povezana tudi z burjo, nadmorska višina na kateri živimo, pa tudi z nizkimi temperaturami. Nič ni lepšega kot gledati, kako jesensko listje odpada z dreves, potem ko se njihove barve iz zelene spremenijo najprej v rumeno, nato pa se kakšni odenejo v rdečo oziroma oranžno barvo, spet drugi pa se odenejo v rjave odtenke.

Ujeti trenutek, to je najlažje storiti s fotoaparatom ali s pametnim telefonom, vendar to za tamalo, ki se zaradi burje ne more več igrati na zunanjih otroških igralih, preprosto ni dovolj.

Tetka jesen in njeni barviti listki

Na sprehodu smo se (ne spomnim se točno kdaj) odločili, da nekaj teh lepih jesenskih listkov tudi naberemo in doma posušimo. V dodobra ogret dom smo iz vetrovnega sprehoda prinesli tri velike pesti listov, najlepših, se razume!

Že pred leti sem si kupil plastifikator – bolj kot ne zato, da sem katere izmed pomembnih dokumentov »shranil« v plastično zaščito. Tako so na varnem pred vodo, zvijanjem in podobno.

Seveda mi je prišel zelo prav tudi to nedeljo. Če preprost in poceni plastifikator še ni pri tebi doma, si njihovo ponudbo lahko ogledaš tukaj, tale zgleda kar super.

Kratka zgodba o papirnatih vetrnicah

papirnate_vetrnice
Vetrnice iz papirja so obstojne le čez dan za zmerno sapico.

Papirnate vetrnice sva z mojo tamalo že delala. Izdelati jih je zelo preprosto, vendar se v vlažnem okolju (obdaja nas Trnovski gozd) ohranijo le čez dan, poleg tega pa jih burja velikokrat strže že po nekaj hitrih obratih. Če pa so se že obranile sunkov burje in »preživele« dan jih je nočna vlaga in jutranja rosa spremenila v žalostne in povešene kose pobarvanega papirja.

Zato sem se odločil za drugačno rešitev. Resda je prisotna plastika, vendar mi je le z njeno pomočjo uspelo ujeti jesensko listje in ga pripraviti do tega, da se vrti tudi v močni burji, vlaga in rosa pa ji nič ne moreta.

Izdelava vetrnice

Potrebne sestavine za izdelavo vetrnice

Za izdelavo jesenske vetrnice sva potrebovala naslednje stvari:

  • Jesensko listje (čimbolj barvito), posušeno
  • Plastične srajčke za plastifikator (80 mikronske, lahko so tudi 125 mikronske)
  • Naprava za plastificiranje oziroma plastifikator
  • Škarje
  • Univerzalno lepilo
  • Lesene deščice za držalo za vetrnico
  • Majhne vijake in dvojno število majhnih matic (lahko tudi kovinskih podložk)

Jesensko listje previdno razporedi v plastične srajčke, pri čemer pazi na to, da so listki vedno na sredini vsakega izmed štirih krakov. Na ta način sva midva jesenske listke res »zaprla« v plastiko (beri – nikjer ni list gledal ven iz plastične srajčke).

polna_miza.jpg
Polna miza pripomočkov

Nato sva zagnala plastifikator in srajčko»pošibala skozi«.

diagonale_vetrnice.jpg

S škarjami sva nato previdno izrezala kvadrat, nato pa pazljivo, po sledeh modrega kemičnega svinčnika, a ne do sredine, zarezala še krake vetrnice.

Tako sva prišla do “oblike”, ki že spominja na končni izdelek.

Univerzalno lepilo …  nekoč za čevlje …. zdaj za vetrnice

 

packanje_vetrnic_z_lepilom
Neostik – resnično univerzalno lepilo! Jesensko dobro 😉

 

Ha! Na Kurivu sem našel univerzalno lepilo Neostik (popolnoma isto lepilo, kot ga je moj tata nekoč uporabljal, da je meni zalepil podplat od pošvedranih čevljev) s katerim sva nato s tamalo popacala konice krakov in še središče vetrnice (da o mizi sploh ne izgubljam besed).

 

kraki_vetrnice.jpg
Tako, da bo držalo!

 

Še malo povrtamo pa bo!

Ko se je lepilo posušilo in krake vetrnice držalo na želenem mestu, sva sredino vetrnice navrtala z majhnim svedrom (gre tudi s konico noža) in jo namestila na leseno deščico. Dno le te je romalo v ne presuho zemljo.

Ni nam bilo treba predolgo čakati na veter. Še škljocnil sem vse tri vetrnice na svoj mobitel in kasneje smo jih še dolgo opazovali in se smejali temu, kako se jesenski listki vrtijo, a ne pobegnejo!

 

 

Motorizirani sejalnik zemlje / The Fine Soil Machine

Kaj imata skupnega karjola in lesen zaboj? To sta dva izmed najbolje prodajanih lesenih izdelkov na spletni strani Lajsta.si.

Lesena karjola na lajsta.si
Lesena karjola na!

Tisto navadno, torej kovinsko delovno karjolo (ali samokolnico) in plastičen zabojček z majhnimi režami pa sem do nedavnega sam uporabljal za sejanje zemlje. Pred tem pa še mrežo na kovinskem okvirju …. Sedaj si sosed pomaga z njo.

Sejanje zemlje s plastičnim zabojčkom.
Sejanje na roke z dvema karjolama in plastičnim zabojčkom.

Postopek je milo rečeno zamuden. Zemljo se z lopato da v zabojček v karjoli, potem se zabojček stresa, da pade ven večina drobnega materiala, grušč ali ostanek v zaboju pa roma v drugo karjolo ali direktno na drugi kup.

Z mrežo nameščeno na kovinskem ali lesenem ogrodju gre mogoče malenkost hitreje, vendar je potrebno trojno lopatanje. Najprej na mrežo, nato drugo, da spravimo fino presejan material in zadnje, da odpeljemo stran grobega. Grobi material se pri tem naslanja na mrežo, ki, če ni zelo močna, rada poči.

Do nedavnega sem zgoraj napisal zato, ker sem cca 2 meseca nazaj (na Youtubu pod iskanje vpiši “soil trommel”) prišel do zanimivih videov in te strani. Po detajlnem ogledu, večkratnem pregledu videoposnetkov in preiskavi domače kleti, sem idejo, da bi si tudi sam lahko sestavil tako zadevo za sejanje zemlje, tudi uresničil. Strojno je zares hitreje kot na roke.

Continue reading “Motorizirani sejalnik zemlje / The Fine Soil Machine”